Zeleni meček - Xiphophorus helleri

Razlika med spoloma: pri samcu je repna plavut podaljšana v meč in ima gonopodij.

Meček je eden izmed najlepših predstavnikov družine živorodnih zobatih krapovcev (PoeciIi­dae), iz katerih so s križanjem vzgojili precej lepih in priljublje­nih akvarijskih rib. Njegova do­movina se razprostira od južne Mehike do Gvatemale. V dolžino meri 8 do 10 cm, k temu pa je treba dodati dolžino »meča«  pri samcih, ki meri 6 do 8 cm. Zele­nega mečka, tako imenujemo prvotno naravno obliko, najde­mo le še pri specializiranih dru­štvih za živo rodne zobate kra­povce. Mečki, ki jih dobimo v prodajalnah in jih ima večina ak­varistov, so vzgojene oblike, ki so nastale s križanji med zele­nim in lisastim mečkom (Xiphophorus helleri guentheri). Slednjega so pripeljali v Evropo leta 1909 in je bil prava poseb­nost. Od tedaj si ne moremo več predstavljati akvarija brez njega, saj sodi med najbolj priljubljene okrasne ribe. Mnogim je prav ta ribja vrsta vzbudila veselje do akvaristike.

Mečkovo telo je podolgovato in vitko, pri samici nekoliko čokato, od strani stisnjeno, vendar na hrbtni strani nekoliko sploščeno. Rjavo zelenkasta osnovna barva je na hrbtu temnejša, v trebu­šnem predelu pa preide v rume­no belo. Od ust do repnega ko­rena poteka rjavo rdeča črta, ki se pri samcu konča na zgornjem črnem obrobku mečka. Takoj za spolnim organom se začne temna linija, ki se zlije s spodnjo obrobo mečka. Sredina mečkaje zeleno rumena. Plavuti so ru­menkaste, na hrbtni plavuti pa ima rjavo rdeče pike.

Spola je zelo preprosto ločiti: sa­mici manjka meček, podrepna plavut je trikotna, pri samcu se že zelo zgodaj preoblikuje v   op­lojevalni organ (gonopodij). Po prvi oploditvi dobi samica nad podrepno plavutjo temno liso, ki jo imenujemo zrelostna lisa in nikoli več ne izgine.

Križanci so bolj živahnih barv in prilagojeni ter že toliko udomačeni, da niso posebno zahtevni, zato so idealne ribe za začetnika in povprečnega akvarista. Narav­na oblika je le zelenkasta ali ne­koliko lisasta. V nasprotju z njo pa so vzgojene oblike mečkov različno obarvane: rdeči, rume­ni, wagtail zeleni, tuksedo rdeči, tuksedo zeleni, wagtail tuksedo, črni (hamburški križanec), rdeči s črnimi lisami (berlinski križanec) itn. Poleg teh so znane tudi ob­like z visokimi in podaljšanimi plavutmi v vseh barvah (simpson mečki): celo liraste mečke lahko najdemo, ti pa imajo že tako dol­ge plavuti in tudi gonopodij, da se med sabo ne morejo več op­lojevati.

Vsi mečki se zelo preprosto raz­množujejo, saj odlagajo žive mladice, ki so takoj samostojne in se začno hraniti. Samec je zelo dober plavalec in se enako do­bro giblje nazaj in naprej, kar do­bro izkoristi pri osvajanju samice. Pri tem skuša s premikanjem gonopodija v levo in desno do­seči samičino spolno odprtino in če mu to uspe, oplodi samico. Ena združitev zadostuje za več oploditev, ker samica lahko shra­ni semenčice v neaktivni obliki. Včasih zadostuje že ena združi­tev za celo življenje, ponavadi pa za nekaj odlaganj. Jajčeca se raz­vijejo v ovariju in se prehranjuje­jo iz lastnega rumenjaka.

Pri temperaturi 22 do 25 C sa­mice skotijo vsakih štiri do pet tednov po 25 do 80 mladih ribic. Število mladic je odvisno od starosti in velikosti samice. Mladice so takoj samostojne in začno is­kati hrano. Vzrediti jih je lahko, saj takoj jedo drobno živo hrano pa tudi zdrobljeno suho, zato hi­tro rastejo, posebno še če pogo­steje menjamo vodo.

Za razmnoževanje mečkov za­dostujejo srednje veliki gosto za­raščeni akvariji. Voda ne sme biti premehka (ne pod 10 °dH), pH pa 7 ali nekoliko več. Živo in suho hrano mečki vedno radi jedo, vendar morajo dobiti tudi nekaj rastlinske hrane. Da bi zavarovali mladice, uporabimo kotišče za razmnoževanje živorodk ali po­sebne vložke, ki izlegle mladice varujejo pred samico.

Različno obarvani križanci so na­stali s križanjem mečkov s sorod­nim platijem (Xiphophorus ma­culutus). Pri vzreji berlinskega kri­žanca pa je treba upoštevati, da se z razmnoževanjem med sabo črn pigment tako okrepi, da lah­ko razpadejo plavuti. Če hočemo torej, da bo meček lep in sposo­ben za življenje, je treba križati samico berlinskega križanca z rdečim samcem ali narobe. Pogosto lahko pri samicah, ki so že večkrat skotile, opazimo, da izgubijo zrelostno liso in posta­nejo vitkejše.

Podrepna plavut se spremeni v gonopodij, pojavi pa se tudi najznačilnejše znamenje samca, to je meček. Iz samice se tako rekoč razvije samec, ki je sposo­ben oplojevanja.

Meček je torej lepa, zanimiva in nezahtevna riba, ki je okras vsa­kega akvarija. 

zeleni meček